Slovenija je dežela gozdov, saj pokrivajo 58,4 % naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko [1]. Nič čudnega, da tudi na našem vrtu srna smuka fižol, trga ribez in liže maline. Zdi se kot da »bolj jih gostimo, manj se nas bojijo«. Seveda smo vrt ogradili z visoko mrežo, ker jih žični pastir niti malo ne moti. Ker se mreža vidi v sosednjo vas, bi poskusili tudi z implementacijo manj opaznega sistema za detekcijo in javljanje premika. Na prvi pogled se sliši zahtevno, v resnici pa potrebujemo le simpatični mini računalnik Raspberry Pi, enostavnejši senzor premika, GSM modem in nekaj hitrih napotkov. Za prototip je to dovolj in svoje delo opravlja zadovoljivo. Podana je tudi rešitev za boljši nadzor in analizo premikov, kjer Raspberry Pi uporabimo kot t.i. data logger v realnem času, podatke pa shranjujemo, obdelujemo in analiziramo na strežniškem računalniku.
Priklop sistema
Za detekcijo premika bomo uporabili sistem, ki je sestavljen iz mini računalnika Raspberry Pi, GSM modem-a Falcom A2 (A2D, Wavecom) in senzorja za detekcijo premika Panasonic EKMC 160311. Raspberry Pi poznamo vsaj iz prejšnjega članka. GSM modem je bil tudi že opisan v prejšnjih člankih. Poglejmo si zato kaj več o senzorju in kako ga priklopimo na Raspberry Pi.
Senzor je prikazan na Sliki 1. Pod belim ohišjem se skriva ojačevalnik in primerjalnik, ki sta povezana na mikroračunalnik. Deluje tako, da zaznava spremembe infrardečega (IR) sevanja. Do spremembe pride ob premiku osebe ali objekta (tarča), ki ima drugačno temperaturo od okolice (Slika 3). Osnovne lastnosti oziroma zmogljivost senzorja so prikazane v tabeli 1.
Senzor zaznava premike v območju največ 12m, ko je razlika v temperaturi vsaj 4°C. Na GPIO vmesnik Raspberry Pi-te, kamor bomo senzor priklopili, imamo na voljo napajalno napetost 3,3V ali 5V. Priklopili ga bomo na 3,3V. Na izhodu lahko na podlagi tehnične specifikacije pričakujemo 0,5V manj. Ob priklopu počakamo 30s, da se senzor stabilizira (Twu – Slika 4). Pred tem so vrednosti na izhodu neuporabne.
Po času za stabilizacijo na izhodu beremo spremembe iz nizkega na visok nivo izhodne napetosti. Nožico GND povežemo z eno od mas na GPIO vmesniku. Kam bomo povezali nožico OUT je stvar izbire, naj pa bo to tista nožica na GPIO vmesniku, ki jo lahko nastavimo kot vhod, za sprejem podatkov.
Raspberry Pi napajamo preko Micro USB (napajalnik +5V, 700mA). Ker stikala za vklop/izklop nimamo na voljo, se operacijski sistem naloži takoj ko v električno omrežje priključimo napajalnik. Na Raspberry Pi imam že nameščen operacijski sistem Raspbian “wheezy”. Ker je bil TV sprejemnik zaseden, nimam pa nobenega drugega ekrana s HDMI vhodom, sem namestitev potrebnega okolja in programiranje opravila na svojem prenosniku preko SSH (Secure Shell) komunikacijske povezave. Ker na prenosniku prav tako uporabljam distribucijo Linux-a (Ubuntu), uporabim kar terminalno okno. Za uporabnike Windows OS predlagam orodje Putty [2]. Kako Raspberry Pi in prenosnik komunicirata preko SSH sledi v Nastavitvah sistema.
Prvi del: Postavitev spletnega strežnika na Raspberry Pi
Raspberry Pi: SMS detekcija premika
2013_SE210_23
