Drugi poskus za komunikacijsko tehnologijo NFC

Standard NFC (Near Field Communication) je star že devet let. Ob razvoju je vse kar pokalo po šivih od zamisli, kakšen napredek bi lahko predstavljal pri mobilnih telefonih – od ključa do denarnice in osebne izkaznice. Doslej iz tega ni bilo nič, zdaj pa se naj bi te zamisli – in še številne druge – končno uresničile.

Pokopani živijo dlje

Glede na govorice naj bi družba Apple naslednji telefon iPhone opremila s čipom NFC, družba Google pa ga naj bi vgradila v naslednji telefon Nexus S. Kot referenčni mobilni telefon za vse razvijalce, ki razvijajo programe na platformi Android, naj bi tako tehnologija NFC dobila ogromno zagona. Tako analitiki družbe Juniper Research izhajajo iz predvidevanja, da bo naslednje leto vsak peti mobilni telefon naprava s tehnologijo NFC, družba NXP pa še v letu 2011 računa s 70 milijoni tovrstnih mobilnih telefonov.
NFC je standard za prenos podatkov za brezstično izmenjavo podatkov na razdalji nekaj centimetrov. Deluje v frekvenčnem območju 13,56 MHz, najvišja hitrost prenosa podatkov pa znaša 424 kBit/s. Tehnologijo NFC urejajo standardi ISO 14443, 18092, 21481 ECMA 340, 352, 356, 362 oz. ETSI TS 102 190. Na voljo so trije načini, med katerimi je mogoče izbirati glede na zahteve aplikacije: v načinu za branje/pisanje deluje naprava, opremljena s čipom NFC, npr. mobilni telefon, zgolj kot naprava za branje/zapisovanje podatkov RFID. Podatke bere iz pasivnih transponderjev, ki izpolnjujejo standard ISO18000-3 Mod1, ISO14443A/B/C oz. ISO15693, ali jih zapisuje vanje. Ta modus je namenjen pridobivanju informacij, ki so shranjene v enem dnevu.
V načinu za emulacijo s kartico je naprava NFC prepoznana kot transponder. S sprejemanjem signalov in samodejnim odgovarjanjem nanje je mogoče na ta način mobilni telefon uporabiti za odklepanje avtomobila, kot kartico za dostop do prostorov, za plačevanje v trgovini ali nakup avtobusnih in železniških vozovnic.
Če dve napravi NFC aktivno komunicirata ena z drugo, govorimo o načinu »vsak z vsakim« (Peer-to-Peer). Uporabniki lahko brez dodatnih klikov izmenjujejo povezave, stike, slike ali glasbene datoteke zgolj tako, da približajo napravi. Na ta način je mogoče celo skupno igranje mobilnih igric. Tovrstno seznanitev je sicer mogoče lažje, hitreje in energijsko učinkoviteje izvesti z dvema napravama, ki omogočata povezavo Bluetooth, vendar pa je povezava, ki temelji na tehnologiji NFC, vsekakor varnejša in ugodnejša.

Gradniki tehnologije NFC

Družba STMicroelectronics ponuja dve komponenti NFC: oddajnik/sprejemnik IC CR95HF je opremljen z vmesnikoma SPI in UART, vendar podpira samo način branja/zapisovanja. Hitrost prenosa podatkov se spreminja glede na standard ISO/IEC. Tako je mogoče pri standardih ISO 14443 A in B sodeči najvišjo bruto hitrost prenosa podatkov 424 Kbps, pri standardu ISO 18092 je mogoča hitrost 424 Kbps, pri ISO 15693 pa samo 52 Kbps. Vendar pa je po standardu ISO 15693 doseg pri branju največji. Torej je ta oddajnik/sprejemnik IC popoln za uporabo kot npr. sistem za nadzor dostopa ali zajem podatkov o časih.
Rešitev sistem na čipu (SoC) ST21NFCA proizvajalca STMicroelectronics vsebuje vso strojno in programsko opremo za celotni sistem NFC, hkrati pa podpira vse tri načine. Poleg standardov, ki jih podpira tudi model CR95HF, mikrokrmilnik NFC podpirata tudi enoti ECMA340 (NFCIP-1) in FeliCaTM. Za povezavo komponente in procesorja gostitelja sta na voljo vmesnika I²C in SPI. Vmesnik Single Wire Protocol (SWP) je namenjen povezavi s kartico Universal Integrated Circuit Card (UICC).